Otok Lastovo

Otok Lastovo je hriboviti otok v južnodalmatinski otoški skupini z najvišjo točko na vrhu Hum (415m). Med griči ležijo kraške doline in polja. Ozek obalni pas je kamnit, sicer pa je otok poraščen. Naselji Lastovo na severu in Uble na jugozahodu povezuje cesta. Prebivalci se ukvarjajo s poljodelstvom, vinogradištvom, gojenjem oljk, sadjarstvom, pomorstvom, ribištvom, ter vedno bolj tudi turizmom.

Otok Lastovo obkroža vrsta otočkov in čeri. Manjšnji otok Prežba povezuje z Lastovim most; na lastovski strani je naselje Pasadur. Med Prežbo in Lastovim sta pred burjo zavarovana zaliva in dobri sidrišči Velo in Malo jezero (tudi Velji in Mali lago). Zahodno od Prežbe sta še otočka Mrčara (morje okrog njega je zanano po jastogih) in Kopište, ki ima na severozahodu širok zaliv, primeren za sidrenje manjših plovil in nekaj peščanih plaž. Severovzhodno od otoka Lastova je skupina otočkov in čeri, med njimi je po peščenih plažah znan Saplun.

Lastovo je glavno in največje naselje na otoku. Leži na strmem pobočju v severvzhodnem delu otoka. Veliko hiš je zapuščenih. Na vzpetini nad naseljem sta trdnjava Glavica, ki so jo zgradili Francozi,  in od tam je izreden razgled na vzhodni del Lastova in otok Korčulo. Najstarejši spomenik je župnijska cerkev sv. Kuzme in Damjana iz 1473.

Pasadur je naselje na severozahodu otoka z zaselkom Podlenga na sosednjem otoku Prežba, ki ga z Lastovom povezuje most. Leži ob zalivih Velji in Mali lago.

Skrivena Luka je naselje in istoimenski zaliv na jugu Lastova. Borov grozd na rtu Struga je primeren za šotorjenje.

Uble je naslje, zaliv in trajektno pristanišče. Uble su mlado, v 20. stoletju nastalo naselje. Na obali bližnjega zaliva Velo jezero so odkrile temelje starokrščanske bazilike iz 5-6. stoletja.