Kmečki turizem Buzet

Kmečki turizem je posebna oblika turizma, ki združuje naravne lepote, kulturno dediščino in tradicijo, zdravo lokalno hrano in vrhunsko vino. Kmečki turizem ponuja veliko izbiro počitniških hiš, apartmajev in sob na kmečkih kmetijah. Buzet Kmečki turizem je kombinacija čiste narave, svežega zraka, raziskovanja neznanega in uživanja v pozabljenih okusih lokalnih specialitet. Kmečki turizem je predvsem oddih v tišini in zelenju ob uživanju lokalnih gastronomskih specialitet. Spoznajte lokalne običaje, tradicijo in preprost način življenja. Kmečki turizem je odličen način za odkrivanje raznolike kulture in pobeg v naravo. Naravne lepote ponujajo tudi raznolike možnosti za aktivni turizem. Buzet. Hiše na podeželju in kmečki turizem v naravi prinašajo posebno doživetje vasi in kmečkega načina življenja. Pogled skozi okno podeželske nastanitve, apartmaja ali sobe razkriva lepo urejene vrtove, zelenje in vinograde. Kolesarske poti skozi neokrnjeno naravo v čudovitem okolju, nešteto poti vodijo v različne smeri. Ceste oljčnega olja, vinske ceste... Buzet. Izberite podeželsko namestitev in se prepustite mirnemu ali aktivnemu dopustu, ki si ga zaslužite. Občutek, ki ga ne boste pozabili in se boste vedno radi vračali. Buzet.

Buzet leži skoraj v središču severnog dela Istrskega polotoka, iznad masiva Čičarije, ki je zelo primeren za pohodništvo in planinarjenje, ter v neposredni bližini izvira reke Mirne. Manjša mesta v okolici Buzeta so: Roč, Hum, Vrh, Sovinjak in Draguć. Roč leži nad plodno ravnino vzhodno od Buzeta. Od XIII. stoletja naprej je Roč pomemben center glagoljaške književnosti, tu so delovali znameniti glagoljaši. Do današnjih dni se je ohranilo več glagoljaških knjig in zbirk listin. Hum je zaradi izrazitih urbanih značilnosti svoje arhitekture in načina njene organizacije, pa tudi zaradi izazito miniaturnih dimenzij dobil epitet "najmanjše mesto na svetu". Hum je bil znan glagoljaški center, iz njega izvirajo glagoljaški kodeksi, okrašeni z večbarvnimi inicialami. Draguć je tipično istrsko utrjeno naeslje-kastel z osrednjim trgom, na katerem sta župna cerkev in občinska palača. Draguć je znan predvsem po znamenitih ostankih srednjeveškega fresko slikarstva, ki so se ohranili v dveh cerkvah.
Ugoden položaj je vzrok goste naseljenosti te lokalitete vse od prazgodovinskih časov. Rimsko naselje na tem mestu se je imenovalo Pinguentum. V okolici Buzeta so odkrili pomembne nekropole već civilzacij: na griču Brežac langobardsko pokopališče iz začetka VII. stoletja, na vzpetini Mejica bizantinsko nekropolo iz VII. stoletja, tik ob severnem mestnem obzidju pa so odkrili starohrvaško pokopališče iz IX. in X. stoletja. Od posvetnih poslopij se posebno odlikuje palača vojnega upravitelja - Capitan de Rospo. Na kamniti terasi na trgu, ki je vklsana v živi kamen, stoji župna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki so jo v današnji obliki obnovili leta 1784. Ker je Buzet bil važno vojno in administrativno beneško oporišče, je bila še posebno pomembna zidava vodnega zbiralnika. Buzetski vodni zbiralnik so v današnji obliki obnovili leta 1789, v času kapetana Marka Antonija Trevisana. Ta monumentalni objekt z mogočnimi baročnimi, v kamen vklesanimi volutami v celoti obvladuje arhitekturo trga. Z ograjo, ki je bila obdana s kamnito klopjo je bil sestajališče in mesto za počitek v semem središču Buzeta. Številne, nadvse pomembne in bogate grobne najdbe buzetskih nekropol ter ostanke rimskega Pinguentuma hranijo v mestnem muzeju.