Kmečki turizem Lovran

Kmečki turizem je posebna oblika turizma, ki združuje naravne lepote, kulturno dediščino in tradicijo, zdravo lokalno hrano in vrhunsko vino. Kmečki turizem ponuja veliko izbiro počitniških hiš, apartmajev in sob na kmečkih kmetijah. Lovran Kmečki turizem je kombinacija čiste narave, svežega zraka, raziskovanja neznanega in uživanja v pozabljenih okusih lokalnih specialitet. Kmečki turizem je predvsem oddih v tišini in zelenju ob uživanju lokalnih gastronomskih specialitet. Spoznajte lokalne običaje, tradicijo in preprost način življenja. Kmečki turizem je odličen način za odkrivanje raznolike kulture in pobeg v naravo. Naravne lepote ponujajo tudi raznolike možnosti za aktivni turizem. Lovran. Hiše na podeželju in kmečki turizem v naravi prinašajo posebno doživetje vasi in kmečkega načina življenja. Pogled skozi okno podeželske nastanitve, apartmaja ali sobe razkriva lepo urejene vrtove, zelenje in vinograde. Kolesarske poti skozi neokrnjeno naravo v čudovitem okolju, nešteto poti vodijo v različne smeri. Ceste oljčnega olja, vinske ceste... Lovran. Izberite podeželsko namestitev in se prepustite mirnemu ali aktivnemu dopustu, ki si ga zaslužite. Občutek, ki ga ne boste pozabili in se boste vedno radi vračali. Lovran.

Na mestu, kjer se obronki Učke malo blažje spuščajo proti morju, je nastal ozek obalni pas, ki je omogočil izgradnjo naselja. V času, ko se je v XX. stoletju rojeval turizem, se je tu začel razvijati zimski turizem in zdraviliški turizem za bogato klientelo avstrijskega cesarstva. Sčasoma je to mesto postal eden od najznamenitejših krajev monarhije ter se je izgradnja hotelov, zdravilišč in elegantnih vil in apartmaji širila od Opatije do Lovrana - tako je nastala slavna Opatijska riviera. Mednarodna popularnost teh krajev je v obdobju po II. svetovni vojni omogočila še intenzivnejšo turistično izgradnjo, ki se je raširila tudi na manjša ribiška naselja Iko in Ičiće med Lovranom in Opatijo. To područje je danes ena od najvažnejših hrvaških turističnih pokrajin še posebej zaradi tega, ker blaga klima, naravne lepote, številna izletišča ter razkošna in udobna arhitektura hotelskih objektov, urejeni parki in dolga spehajališča ob morju poleg vseh drugih ugodnosti omogočajo turistično sezono v vseh letnih časih.
Lovran leži najjužneje in je najstarejše mestece na tem področju. Omenjajo ga že v VII. stoletju kot Lauriano, arabski zemljepisec El Edrisi pa ga leta 1153 omenja kot važno pomorsko in trgovsko središče. Ime je kraj dobil najverjetneje po latinskem imenu za lovor (laurus), ki krasi parke, obroblja potke in obdaja hotele. Lepo pristanišče in živahni stari del Lovrana z župnijsko cerkvijo sv. Jurija upravičujeta kratek postanek v kraju, ki je ena najpriljubljenejših izletniških točk tudi za domačine. V srednjem veku je to bila hrvaška občina, pozneje, v XV. stoletju, pa je Lovran bil pod oblasto Pazinske grofije. Deloma so ohranjeni deli srednjeveških utrdb in to na obrobnih zidovih južnega bloka hiš ter mestna vrata, tako imenovana Stubica, ki pelje do morja. Ohranjeni so tudi drugi primeri slikovite narodne arhitekture. Lovran slavi po izvrstnih maronih, ki jih gojijo na tem območju. V nekoliko višje ležečem Dobrecu je vsako leto od tretjega tedna v oktobru naprej štirinajstdevni kostanjev praznik - marunada.