Kmečki turizem Budva

Kmečki turizem je posebna oblika turizma, ki združuje naravne lepote, kulturno dediščino in tradicijo, zdravo lokalno hrano in vrhunsko vino. Kmečki turizem ponuja veliko izbiro počitniških hiš, apartmajev in sob na kmečkih kmetijah. Budva Kmečki turizem je kombinacija čiste narave, svežega zraka, raziskovanja neznanega in uživanja v pozabljenih okusih lokalnih specialitet. Kmečki turizem je predvsem oddih v tišini in zelenju ob uživanju lokalnih gastronomskih specialitet. Spoznajte lokalne običaje, tradicijo in preprost način življenja. Kmečki turizem je odličen način za odkrivanje raznolike kulture in pobeg v naravo. Naravne lepote ponujajo tudi raznolike možnosti za aktivni turizem. Budva. Hiše na podeželju in kmečki turizem v naravi prinašajo posebno doživetje vasi in kmečkega načina življenja. Pogled skozi okno podeželske nastanitve, apartmaja ali sobe razkriva lepo urejene vrtove, zelenje in vinograde. Kolesarske poti skozi neokrnjeno naravo v čudovitem okolju, nešteto poti vodijo v različne smeri. Ceste oljčnega olja, vinske ceste... Budva. Izberite podeželsko namestitev in se prepustite mirnemu ali aktivnemu dopustu, ki si ga zaslužite. Občutek, ki ga ne boste pozabili in se boste vedno radi vračali. Budva.

Budvanska riviera se razprostira od rta Jaz na zahodni strani do hriba Dubovica na vzhodni strani srednjega dela Črnogorskega primorja. Narava je ustvarila razkošno primorsko okolje z bujno sredozemsko vegetacijo. Iz morja se strmo dvigajo visoki klifi, med njimi ps se vrstijo zalivi ovalnih oblik, pokriti s peskom. Tako je nastala vrsta plaž, ki dajejo pečat tomu okolju. Od rta Jaz se proti vzhodu zvrstijo plaža Jaz, plaža Mogren, Slovenska plaža, plaža Bečići, plaža Kamenovo, plaža Pržno, plaža Miločer, plaža Sveti Stefan, plaža Drobni pijesak, plaža Petrovac, plaža Lučice i plaža Buljarica.

Budva je najbolj obiskovano turistično središče Črnogorskega primorja. Ob slikovitem starem mestu je sloves dosegla s prostranimi peščenimi plažami. Poleg vrste hotelov in restavracij ponuja bogate večerne in nočne programe, umetniške prireditve, velik zabaviščni center in raznoliko športno rekreacijo.

Strai del mesta je eno od najstarejših naselja na jadranski obali. V 4. stoletju pr. n. št. je tu nastalo grško trgovinsko središče. Sredi 2 stoletja pr. n. št. je nad območjem zagospodaril Rim. Po propadu rimskega cesarstva in razdelitvijo na vzhodno in zahodno, je blizu Budve potekla meja. Do leta 1442 se je na tem prostoru zvrstilo več vladavin, potem pa je sledilo obdobje pod oblastjo beneške republike. Med turško-beneškimi vojnami je bilo mesto večkrat požgano in oropano, največjo škodo pa mu je prizadejal rušilni potres leta 1667. Po padcu beneške republike so se do leta 1814 kot gospodarji izmenjevali Francozi, Rusi in Avstrijci. Avstrijska oblast je trajala vse do konca 1. svetovne vojne leta 1918. Staro mesto je bilo zgrajeno na otočku, ki so ga peščeni nanosi sčasoma povezali s kopnim. Obdaja ga obrambno obzidje, nastalo koncem 15. stoletja. Iz tega časa je ohranjena današnja podobna mesta z majhnimi trgi, ozkimi ulicami in nekaterimi pomembnimi kulturnimi spomeniki. To so serkev sv. Ivana, ki v osnovi izvira iz 7. stoletja, cerkev Sveta Marija in Punta na obzidju pomola iz leta 840, cerkev sv. Save in cerkev sv. Trojice. Na južnem delu je nekdanja mestna trdnjava Citadela preurejena v mestno gledališče. Na otočku pred Budvo je cerkev sv. Nikole, ki naj bi nastala v 16. stoletju.

Bečići su sodobno turistično naselje, ki slovi po največji in najlepši plaži južnega Jadrana. Leta 1935 so jo v Parizu proglasili za najlepšo plažo v Evropi.

Pržno je slikovito naselje ob istoimenski plaži s poletnim dvorcem nekdanje kraljevske družine Karađorđević, ki je vladala v Jugoslaviji po prvi svetovni vojni od leta 1918 do 1941. Kraljevi dvorec, zgrajen leta 1934, je zdaj razkošno opremljen hotel. V dveh prelepih zalivih sta Mala in Velika plaža.