Kmečki turizem Srednja Dalmacija

Kmečki turizem je posebna oblika turizma, ki združuje naravne lepote, kulturno dediščino in tradicijo, zdravo lokalno hrano in vrhunsko vino. Kmečki turizem ponuja veliko izbiro počitniških hiš, apartmajev in sob na kmečkih kmetijah. Srednja Dalmacija Kmečki turizem je kombinacija čiste narave, svežega zraka, raziskovanja neznanega in uživanja v pozabljenih okusih lokalnih specialitet. Kmečki turizem je predvsem oddih v tišini in zelenju ob uživanju lokalnih gastronomskih specialitet. Spoznajte lokalne običaje, tradicijo in preprost način življenja. Kmečki turizem je odličen način za odkrivanje raznolike kulture in pobeg v naravo. Naravne lepote ponujajo tudi raznolike možnosti za aktivni turizem. Srednja Dalmacija. Hiše na podeželju in kmečki turizem v naravi prinašajo posebno doživetje vasi in kmečkega načina življenja. Pogled skozi okno podeželske nastanitve, apartmaja ali sobe razkriva lepo urejene vrtove, zelenje in vinograde. Kolesarske poti skozi neokrnjeno naravo v čudovitem okolju, nešteto poti vodijo v različne smeri. Ceste oljčnega olja, vinske ceste... Srednja Dalmacija. Izberite podeželsko namestitev in se prepustite mirnemu ali aktivnemu dopustu, ki si ga zaslužite. Občutek, ki ga ne boste pozabili in se boste vedno radi vračali. Srednja Dalmacija.

Srednji Dalmaciji pripada obalni del med reko Krko na severozahodu in Makarsko Rivijero. Osnovna krajinska značilnost Srednje Dalmacije je, da prevladuje kras brez tekočih vod: izjema je reka Cetina, ki se pri Omišu prebije skozi kanjon do morja. Prevladuje pravo sredozemsko podnebje s suhimi in vročimi poletji ter milimi in deževnimi zimi. Srednja Dalmacija je turistično razvijena regija z bogato vsebino za dopust, rekreacijo in zabavo. Nastanitev v Dalmaciji je različna in nudi bogato ponudbo od zasebne nastanitve, apartmaja, soba, hotelov, kampov. Kot vse ostale regije u Hrvaškoj, ima tudi gastronomska ponudba Srednje Dalmacije svoje posebnosti v kateri prevladava morski sadeži, a jedi od mesa so napravlja na drugačen način od notranjosti Hrvaške zaradi specifičnosti podnebja in bogatstva dodatkov. Vse te dobrote boste preiskuslili v številnih restavracijah in konobah Dalmacije.
Od Primoštena proti jugovzhodu Dalmacija spreminja krajinsko podobo. Otoki so večji, med seboj so bolj oddaljeni in vegetacijsko bolj bogati kot v severnem delu Dalmacije. Zaradi širših kanalov med otoki je veter maestral močnejši, tudi valovi so večji. Večja otoka so otok Brač in otok Hvar, otok Vis, otok Šolta, otok Čiovo. Srednjedalmatinski otoki se med seboj precej razlikujejo. Otok Šolta je tiha in skromna, a od celine ga ločuje Splitski kanal. Otok Brač je največji otok v srednjedalmatinski otoški skupini, a večja mesta so Supetar, Pučišća, Bol, Mline. Otok Hvar pa kaže razkošje s kar nekaj turističnimi središči in s ponosom na svoja izjemna čna vina. Mesto Hvar je ohranjeno kot zgodovinska celota iz 15. stoletja, obdano je z obzidjem, ponaša pa se tudi z najstarejšim gledališčem v Evropi iz 1612. Otok Vis, ki je od celine najbolj oddaljen, danas spada med poglavitna ribiška središča Dalmacije. Otok Biševo ima vzdolž obale dostopnih jam, med katerimi je posebno znana Modra špilja v zalivu Balun.
Osrednji položaj tega območja v Dalmaciji je skladen tudi z izjemno kulturno dediščino. Na obali se je ob stičišču morskih in kopenskih poti že v antiki razvilo mesto Salona, nekaj stoletij metropola rimske provnice v Dalmaciji. Njeno vlogo je v zgodnjem veku prevzel Split, kjer je rimski cesar Dioklecijan dal postaviti veličastno palačo, ki je zdaj vpisana v UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Trogir je zgodovinsko mesto na otočku s stolno cerkvijo iz 13. stoletja, ki je tudi vpisana v seznam svetovne kulturne dediščine. Makarska riviera je turistično najbolj izpostavljeno območje Srednje Dalmacije. Prej manjša naselja, Baška voda, Brela, Tučepi, Ploče, so se povezala v skoraj nepretrgan niz s središčem v Makarski. Ob obali so lepe peščane plaže, ob katerih skrbijo za senco mediteranski bori. Nad riviero se dviga za Naravni park razglašena gora Biokovo.