Kmečki turizem Kotor

Kmečki turizem je posebna oblika turizma, ki združuje naravne lepote, kulturno dediščino in tradicijo, zdravo lokalno hrano in vrhunsko vino. Kmečki turizem ponuja veliko izbiro počitniških hiš, apartmajev in sob na kmečkih kmetijah. Kotor Kmečki turizem je kombinacija čiste narave, svežega zraka, raziskovanja neznanega in uživanja v pozabljenih okusih lokalnih specialitet. Kmečki turizem je predvsem oddih v tišini in zelenju ob uživanju lokalnih gastronomskih specialitet. Spoznajte lokalne običaje, tradicijo in preprost način življenja. Kmečki turizem je odličen način za odkrivanje raznolike kulture in pobeg v naravo. Naravne lepote ponujajo tudi raznolike možnosti za aktivni turizem. Kotor. Hiše na podeželju in kmečki turizem v naravi prinašajo posebno doživetje vasi in kmečkega načina življenja. Pogled skozi okno podeželske nastanitve, apartmaja ali sobe razkriva lepo urejene vrtove, zelenje in vinograde. Kolesarske poti skozi neokrnjeno naravo v čudovitem okolju, nešteto poti vodijo v različne smeri. Ceste oljčnega olja, vinske ceste... Kotor. Izberite podeželsko namestitev in se prepustite mirnemu ali aktivnemu dopustu, ki si ga zaslužite. Občutek, ki ga ne boste pozabili in se boste vedno radi vračali. Kotor.

Kotor je mesto vpisano v seznam svetovne dediščine pri UNESCU in leži v istoimenskem zalivu in ima izredno kulturno in pomorsko preteklost.
Do potresa leta 1979 je bil poleg Dubrovnik najbolje ohranjeno utrjeno mesto ob Jadranu s številnimi spomeniki od 9. stoletja naprej. Kotor so še istega leta vpisali v seznam ogrožene svetovne dediščine.
Staro mesto sodi med najbolj ohranjene srednjeveške urbane pozidave v tem delu Sredozemlja. Naselje je ohranilo značilno strukturo mest iz 12. do 14. stoletja. V asimetričnem sklopu ozkih ulic in trgov ob vznožju strmega hriba so številni spomeniki srednjeveške arhitekture. V zgodnjem srednjem veku so postavili utrdbo, ki jo je v naslednjih stoletjih obkrožil mogočen varovalni kompleks. Sedanje razsežnosti je dobil v 14. stoletju. Obzidje, ki ga zaradi izvrsne statične zasnove niso mogli resno načeti niti najhujši potresi, meri skupa 4,5 km. Zidovi so debeli od 2 do 15 m, posamezne utrdbe pa so visoki tudi do 20 m. Mesto ima obliko razpotegnjenega trikotnika. Kopno je branila trdnjava Sveti Ivan na hribu, drugi dve stranici pa sta bili dosegljivi le preko morja oziroma reke Škurde.
Po drugi svetovni vojni, posebej pa po potresu, so srednjeveški Kotor in njegovo zgodovinsko južno predmestje z obeh strani obdala naselja stanovanjskih blokov in zasebnih hiš, kamor se je preselil tudi del aktivnega prebivalstva starega mesta. V staro mesto, ki ga v celoti obdaja obzidje, je mogoče priti skozi troje vrat. Najstarejša so južna, ki so delno nastala v 9. stoletja, severna in glavna vrata pa so zgradili v renesančnem slogu v 16. stoletju. Reprezentančni spomenik romanske arhitekture je kotorska katedrala sv. Tripuna, zgrajena leta 1166 na temeljih svetišča iz 9. stoletja. V mestu je ohranjenih več palač, med njimi Drago, Bizanti, Pima in Grgurina. V slednji je zdaj Pomorski muzej. Tu je še urni stolp in pod njim sramotilni steber.