Počitniške hiže Kotor

Kotor je mesto vpisano v seznam svetovne dediščine pri UNESCU in leži v istoimenskem zalivu in ima izredno kulturno in pomorsko preteklost.
Do potresa leta 1979 je bil poleg Dubrovnik najbolje ohranjeno utrjeno mesto ob Jadranu s številnimi spomeniki od 9. stoletja naprej. Kotor so še istega leta vpisali v seznam ogrožene svetovne dediščine.
Staro mesto sodi med najbolj ohranjene srednjeveške urbane pozidave v tem delu Sredozemlja. Naselje je ohranilo značilno strukturo mest iz 12. do 14. stoletja. V asimetričnem sklopu ozkih ulic in trgov ob vznožju strmega hriba so številni spomeniki srednjeveške arhitekture. V zgodnjem srednjem veku so postavili utrdbo, ki jo je v naslednjih stoletjih obkrožil mogočen varovalni kompleks. Sedanje razsežnosti je dobil v 14. stoletju. Obzidje, ki ga zaradi izvrsne statične zasnove niso mogli resno načeti niti najhujši potresi, meri skupa 4,5 km. Zidovi so debeli od 2 do 15 m, posamezne utrdbe pa so visoki tudi do 20 m. Mesto ima obliko razpotegnjenega trikotnika. Kopno je branila trdnjava Sveti Ivan na hribu, drugi dve stranici pa sta bili dosegljivi le preko morja oziroma reke Škurde.
Po drugi svetovni vojni, posebej pa po potresu, so srednjeveški Kotor in njegovo zgodovinsko južno predmestje z obeh strani obdala naselja stanovanjskih blokov in zasebnih hiš, kamor se je preselil tudi del aktivnega prebivalstva starega mesta. V staro mesto, ki ga v celoti obdaja obzidje, je mogoče priti skozi troje vrat. Najstarejša so južna, ki so delno nastala v 9. stoletja, severna in glavna vrata pa so zgradili v renesančnem slogu v 16. stoletju. Reprezentančni spomenik romanske arhitekture je kotorska katedrala sv. Tripuna, zgrajena leta 1166 na temeljih svetišča iz 9. stoletja. V mestu je ohranjenih več palač, med njimi Drago, Bizanti, Pima in Grgurina. V slednji je zdaj Pomorski muzej. Tu je še urni stolp in pod njim sramotilni steber.