Nacionalni parkovi Hrvaška

Nacionalni park je zavarovano območje tisto območje na kopnem in morju, ki je prvenstveno namenjeno varstvu in ohranitvi biotske raznovrstnosti in je območje naravnih in s tem povezanih kulturnih vrednot. Nacionalni parki v Hrvaškoj so: Nacionalni park Brijuni, Nacionalni park Kornati, Nacionalni park Krka, Nacionalni park Mljet, Nacionalni park Risnjak, Nacionalni park Velebit, Nacionalni park Paklenica, Nacionalni park Plitvice.
Nacionalni park Brijuni je otoška skupina pred jugozahodno istrsko obalo in sastavlja 14 otokov, med njimi je največji in najbolj opazen Veli Brijun. Rastlinstvo je ponekod prepuščeno naravni rasti, povečini pa so ga krajinski arhitekti preoblikovali v parke, aleje in drevorede s sprehajalnimi potmi. Del živali živi v naravi, drugo so živalskem vrtu in safari parku. Na otoku je letna rezidenca hrvaškega predsednika, obenem pa sodijo Brijuni med najpomembnejša turistična središča in kongresne centre na Hrvaškem. Na morskem dnu med Brijuni in Barbarigo je okrog 300 potopljenih ladij.
Nacionalni park Kornati je razglašen leta 1980, obsega 89 otokov, ali skupaj dve tretjini kornatskega otočja. Območje so razglasili na narodni park zaradi geomorfoloških posebnosti, raznovrstnosti življenja v morju in drugih naravnih vrednot. Park ima znanstveno, kulturno, vzgojno, izobraževalno in rekreacijsko vlogo. Nacionalni park Kornati so raj za jadralce, sodobne robinzone in potapljače. Zaradi izoliranosti in surovega okolja na otokih ni stalnih prebivalcev, zato so otoki Kornati primerni za robinzonski turizem.
Nacionalni park Krka sodi med najpomembnejše naravne spomenike Hrvaške. Na Krki je vrsta manjših in nekaj večjih slapov. Devet kilometrov po toku navzdol od Knina je 20m visoki slap Bilušić, sledijo pa mu slap Brljan (15m), slap Manojlovac (52m), in Roški slap (25m) in največji slap Skradinski buk (46m). Potem se Krkina struga razširi v Visovačko jezero, ki je ime dobilo po otočku Visovcu v razširjenem delu. Na njem je frančiškanski samostan, znan po zbirki starih rokopisov.
Nacionalni park Mljet je območje zahodnog dela otoka Mljeta ki je značilno razčlenjen, rastje je tam najbolj bujno, živalski svet pester, kulturna dediščina pa dragocena. To su bila 1960 izhodišča za razglasitev tretjine otoka za narodni park. Vanj so vključeni Veliko in Malo jezero, zaliv Soline, morski pas širine 500 m od najbolj izpostavljenih rtov s pripadajočimi otočki ter naselje Polače, Pomena in Goveđari. Obe jezeri povezujeta med seboj in z morjem ozka, umetno poglobljena kanala. Plima in oseka povzročata močan pretok morske vode, ki so ga nekoč uporabljali za pogon mlinov. Obe jezeri sta bogati s školjakami.
Nacionalni park Risnjak leži v zahodnem delu Gorskega kotarja. V apnenčastem gorovju so se oblikovali izraziti kraški pojavi kot so jame, ponikve, ponori in škraplje. Risnjak je gorska gozdna gmota severno od Reke, zajema področje izvira reke Kolpe. Zaradi lege na prehodu med Alpami in Dinaro najdemo tu na relativno majhnem področju različne rastlinske in živalske vrste: rjavega medveda, risa, divjo kozo, orl, prekrasen gozd.
Nacionalni park Severni Velebit je zaradi svoje naravne lepote najlepši in najprivlačnejši del vrha Velebita. Zajema visoko zaščitene rezervate Rožanski in Hajdučki kukovi s čudovitimi kraškimi oblikami in Lukovo jamo, eno najglobljih na svetu ter zelo znan Velebitski botanični vrt.
Nacionalni park Paklenica je naravna znamenitost južnega Velebita s slikovitima soteskama Velika in Mala Paklenica. Velika Paklenica, po njeni globeli teče v deževnem obdobju in takrat, ko se po gorah topi sneg, potok, ki ponikne. Stene soteske so visoke do 400 metrov. Soteska se razširi na lokaciji Anića kuk, katerega strma stena je priljubljen cilj alpskih plezacev. Na nasprotni strani je Maniti zub, kjer je vhod v znano jamo Manita peć. Mala Paklenica je krajša, bolj strma, brezvodna in zelo divlja soteska in težje prehodna. Zato ni tako priljubljena kot Velika Paklenica.
Nacionalni park Plitvice je skupina 16 povezanih jezer med gorskimi hrbti Male Kapele in Plješevice v Liki. Med najvišjim, Prošćanskim jezerom, in najnižim jezerom Novakovića Brod je 136 m višinske razlike. Plitvička jezera so zaradi naravnih lepot in velikega, bujnega gozdnega območja 1949 razglasili za narodni park s površino 295 m2. UNESCO jih je 1979 uvrstil v seznam svetovne naravne dediščine.

Nacionalni parkovi Hrvaška FAQ – Pogosta vprašanja